PREPOZNAVANJE
ODRASLI OSEBKI
Odrasel tigrasti komar (Foto: Vesna Kalan)
Odrasli osebki tigrastega komarja so značilno črno-belo obarvani. Na glavi imajo belo progo. Samice tigrastega komarja se od samic ostalih vrst komarjev razlikujejo po obarvanosti trupa nog. Srednji trupni člen je pretežno črne barve z vzdolžno belo črto, na njegovem zadnjem delu pa se nahaja prečna bela proga, ki je v sprednjem delu ni. Vsi trije pari nog tigrastega komarja so črno-belo obarvani.
Odrasle samice tigrastega komarja so velike od 5 do 10 mm. Samci so običajno manjši in imajo v primerjavi s samicami izrazito peresaste antene ter obustni aparat, prirejen za hranjenje z nektarjem. Samice imajo preprostejše antene ter obustni aparat prirejen za hranjenje s krvjo gostiteljev, ki je zato tudi daljši.
Zadek odraslih osebkov se zožuje in se konča koničasto, kar je značilnost rodu Aedes.
LIČINKE
Določitev vrste komarjev na podlagi ličinke je možna na podlagi zadnje, četrte stopnje. Na osmem segmentu zadka se pri ličinkah nahajajo luske, ki so vrstno značilno razporejene. Tem luskam pravimo glavnik. Za ličinke tigrastega komarja je značilnih 6 do 13 lusk glavnika, ki so razporejene v ravni vrsti. Sifon ličink je kratek, na bazi nima zajede in na hrbtni strani je brez ščetin. Hrbtni in bočni del desetega segmenta zadka pokriva velik sklerit (sedlo), ki je na spodnji strani prekinjen. Vse štiri škrge ličink tigrastega komarja, ki se nahajajo na desetem segmentu zadka, so enake dolžine (Gutsevich in sod. 1974, Schaffner in sod. 2001, Becker in sod. 2003).
Ličinka tigrastega komarja (Cutwa-Francis, 2008).
Zadek ličinke tigrastega komarja: luske glavnika so nameščene v eni vrsti (A), vse štiri škrge so enake dolžine (B), na bazi sifona ni zajede (C), sifon je kratek in na hrbtni strani brez ščetin (D). (Cutwa-Francis, 2008).
HABITATI
Na izvornem območju v Aziji je tigrasti komar pogost v mestnih, primestnih, vaških in gozdnih območjih. V gosto naseljenih mestih z malo vegetacije in brez posod, v katerih bi se lahko razmnoževal, ni pogost oziroma ga sploh ni. V zmerno toplem podnebnem pasu se vrsta pojavlja v mestnem okolju, kjer je prisotna vegetacija. Tu se lahko razmnožuje tako v umetnih, kot tudi v naravnih habitatih.
V tropih samice tigrastega komarja jajčeca najpogosteje odlagajo v vodne kotanje v drevesih, v zmerno toplem klimatskem pasu pa v razne posode oziroma predmete, ki lahko zadržijo minimalno količino vode, kot so:
- rabljene avtomobilske gume,
- podstavki cvetličnih lončkov,
- vaze,
- zalivalke za rože,
- posode za napajanje živali,
- kopeli za ptice,
- pločevinke,
- plastična vedra in sodi,
- kadi,
- manjši bazenčki,
- lužice v plastičnih ponjavah (npr. v silosu),
- kanalizacijski jaški,
- žlebovi streh,
- razni zapuščeni predmeti (plastenke, kozarci, sveče).
Posode so lahko različnih velikosti – od konzerv do 250 – litrskih sodov – ter narejene iz različnih materialov (kovine, stekla, kamna, plastike, lesa, avtomobilske gume ali keramike). Jajčeca in ličinke tigrastega komarja najpogosteje najdemo v manjših osenčenih habitatih, odrasle osebke pa ob njih.
Tretji pogost mikrohabitat tigrastega komarja so bambusovi štori, ki ostanejo po poseku gojenega bambusa v tropih. Ličinke lahko najdemo tudi v lužicah v skalah ter v listnih nožnicah, kjer se je nabrala voda. V slednjih tigrasti komar ni nikoli prevladujoča vrsta.
V večjih habitatih, npr. mlakah ali jezerih, ličink tigrastega komarja ne najdemo, saj v takih habitatih ni konkurenčna vrsta.
RAZŠIRJENOST IN NAČIN ŠIRJENJA
Izvorno območje razširjenosti tigrastega komarja so jugovzhodna Azija ter otoki zahodnega Tihega in Indijskega oceana. Iz tega območja se je v samo tridesetih letih razširil v zahodno in južno Evropo, na Bližnji vzhod, v Afriko, Severno, Srednjo in Južno Ameriko. V Evropi je bil prvič opažen leta 1979 v Albaniji, kamor je prišel iz Kitajske, ki je bila takrat ena redkih držav, s katero je Albanija. Naslednje odkritje tigrastega komarja v Evropi je bilo šele leta 1990 v Genovi v Italiji. V Italijo naj bi prišel s transportom starih gum, večinoma iz ZDA, pa tudi iz Japonske in Tajvana.
Po odkritju komarja v Italiji so sledila odkritja tudi v drugih evropskih državah, in sicer v Franciji leta 1999, v Črni Gori leta 2001, v Grčiji in Švici leta 2003, v Španiji, Belgiji, na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini leta 2004, na Nizozemskem leta 2005 in v Nemčiji leta 2007. V Belgiji, na Nizozemskem in v Nemčiji so komarja opazili, vendar tam še nima stabilnih populacij.
V Sloveniji tigrastega komarja prvič omenjajo leta 2002 v prilogi Primorskih Novic, Soboti, prva strokovna objava za pojavljanje tigrastega komarja pa je bila narejena leta 2005. Letnica 2005 je tudi letnica, ki jo ostali viri navajajo za prvo pojavljanje tigrastega komarja v Sloveniji.
Stare gume
Samice tigrastega komarja letijo blizu tal in ne letijo v močnem vetru, zato širjenje na dolge razdalje s pomočjo vetra ni. Odrasli komarji so sposobni preleteti le razdalje, dolge od 200 do 400 m, zato je razširjanje na dolge razdalje možno le s človekovo aktivnostjo. Med le-to sodi pasivni transport dormatnih jajčec, odpornih na izsuševanje in nizke temperature, predvsem v rabljenih gumah. Prav transport starih gum je glavni dejavnik, ki je omogočil razširjanje tigrastega komarja po svetu. Oplojena samica jajčeca odloži v avtomobilske gume, ki so hranjene na odprtem prostoru in vsebujejo minimalno količino vode, večinoma deževnice. Jajčeca, ki jih odloži malo nad vodno gladino, lahko tako preživijo več kot eno leto. Avtomobilske gume v kontejnerjih z namenom reciklaže prevažajo po celem svetu in ko so enkrat na cilju, so večinoma ponovno hranjene na odprtem prostoru. V njih se nabirata deževnica in organski material, obenem pa so temperature zaradi segrevanja na soncu v gumah visoke. S prvim dežjem se iz jajčec že razvijejo ličinke, kar je vir novi populaciji komarja na drugem koncu sveta.
»Lucky Bamboo« (Dracaena sp.)
Poleg jajčec se, s pomočjo človekove aktivnosti, lahko razširjajo tudi ličinke ter odrasli osebki tigrastega komarja. Ličinke se širijo s trgovanjem z okrasno rastlino iz družine dracen »lucky bamboo« (Dracaena sp.), ki se jo prevaža v stoječi vodi ter s trgovanjem z rastlinami, v delih katerih se lahko zadržuje voda. Odrasli komarji pa se lahko zatečejo v avtomobile ali kamione in se tako širijo na srednje dolge
razdalje. Slednji je tudi najverjetnejši način transportatigrastega komarja v Slovenijo.
RAZVOJNI KROG TIGRASTEGA KOMARJA
Razvoj tigrastega komarja od jajčeca do odraslega osebka traja spomladi od 15 do 20 dni, poleti pa se ta čas skrajša na šest do osem dni.
Življenjski krog komarjev sestavljajo štiri stopnje: jajčece, ličinka, buba in odrasel osebek (prirejeno po NCDER info pamphlet).
Življenjski krog komarjev sestavljajo štiri stopnje: jajčece, ličinka, buba in odrasel osebek. Trajanje vsake stopnje je odvisno od temperature, količine hrane, količine kisika, gostote ličink in drugih okoljskih pogojev.
JAJČECE IN LIČINKA
Samice tigrastega komarja jajčeca odlagajo posamično, nekaj centimetrov nad vodno gladino, na temno, hrapavo, navpično podlago. Nekaj jajčec odložijo tudi neposredno na vodno površino. V naravi ena samica odloži povprečno od 150 do 250 jajčec. Temno obarvana voda, dodatek listja, sveže in suhe trave ter prisotnost komarjevih jajčec in ličink privabljajo samice komarjev k odlaganju jajčec. Jajčeca enega cikla samice odložijo na več mest.
Ko jajčeca, ki jih je samica komarja odložila na rob posode, preplavi voda (npr. ob naslednjih padavinah ali ko napolnimo posode z vodo), se iz njih izležejo ličinke. Ličinke se neprestano hranijo, saj rast zahteva veliko energije. Med razvojem intenzivno rastejo, pri čemer se štirikrat levijo. V laboratorijskih razmerah, pri temperaturi 25°C in optimalni količini hrane, stopnja ličinke traja od pet do deset dni. Ob pomanjkanju hrane in nizkih temperaturah se ta čas podaljša. Ličinke lahko preživijo v zelo majhnih količinah vode – za dokončanje te stopnje je dovolj, če je globina vode v posodah le 0,6 cm.
BUBA
Stopnji ličinke sledi stopnja bube. Buba je lažja od vode in običajno lebdi pod vodno gladino. Komar se na stopnji bube ne prehranjuje, vendar to ni neaktivna stopnja. Ko zazna spremembe v svetlobi in premikanje ob habitatu, takoj poišče zatočišče in se hitro potopi na dno, s čimer se zaščiti pred potencialnimi plenilci. Ko preneha plavati, prilebdi nazaj na vodno površino.
Buba je prehodna stopnja pri preobrazbi ličink v odrasle osebke. V bubi se dogaja veliko sprememb: tkiva ličink se razkrajajo in nastajajo tkiva odraslih osebkov, prebavni sistem se spremeni tako, da se odrasli komarji lahko prehranjujejo s tekočinami (za razliko od ličink, ki se prehranjujejo z majhnimi delci). Razvijejo se noge, krila, oči in ostali organi odraslih osebkov.
Po zaključku preobrazbe buba nekaj časa miruje. Ko dozori, na hrbtu poči kutikula in izleže se odrasel komar. Ta proces traja okoli 5 minut. Odrasel komar na vodni površini obstoji še nekaj časa, dokler se njegovo telo osuši in otrdi, nato pa odleti.
Stopnja bube tigrastega komarja traja pri temperaturi 15°C traja okoli štiri dni, pri višjih temperaturah pa se ta čas skrajša.
ODRASEL KOMAR
Odrasli komarji se začnejo hraniti in pariti nekaj dni po izleganju iz bube. Samci in samice se prehranjujejo s cvetnim nektarjem, sadnimi sokovi in raznimi oslajenimi tekočinami. S tem dobijo sladkor, ki predstavlja njihov osnovni vir energije, s katerim zadovoljujejo dnevne energetske potrebe. Samice se dodatno hranijo še s krvjo, s katero dobijo beljakovine, ki jih potrebujejo za tvorbo in razvoj jajčec. Vsaka samica svoja jajčeca tekom življenjske dobe odloži večkrat, za vsak nov cikel pa potrebuje nov krvni obrok .
DNEVNA IN SEZONSKA AKTIVNOST TIGRASTEGA KOMARJA
Tigrasti komarji so dnevno aktivna vrsta, ki ima dva vrha aktivnosti, prvi je zgodaj zjutraj, drugi pa pozno popoldan. Čez dan si zavetje pred visokimi temperaturami poiščejo v senčnih, vlažnih okoljih z veliko vegetacije (v visoki travi, živih mejah in grmovju). Ob oblačnem vremenu ter na predelih, ki so osenčeni, je tigrasti komar lahko aktiven tudi čez dan.
V tropskem predelu je tigrasti komar aktiven skozi vse leto, medtem ko v zmerno toplem pasu zimo preživi na stopnji jajčec. Dolžina dneva je tista, ki določi, ali bodo samice odlagale dormantna jajčeca ali ne. Ta jajčeca so odporna na nizke temperature in izsuševanje, kar jim omogoča preživetje do naslednje pomladi. Običajno se dormanca pojavi, ko je dan dolg 13 oz. 14 ur ali manj. Nekaj dormantnih jajčec samice odložijo tudi v poletnem času, kar jim omogoči preživetje v primeru neugodnih okoljskih razmer.
V Sloveniji se prve ličinke tigrastega komarja izležejo v aprilu do maju, odrasli osebki pa preživijo nekje do oktobra ali novembra.
HRANJENJE
Ličinke se neprestano hranijo, saj rast zahteva veliko energije. So filtratorji – hranijo se z raznimi mikroorganizmi in organskim drobirjem. Bube se ne prehranjujejo. Odrasli samci in samice se prehranjujejo s cvetnim nektarjem, sadnimi sokovi in raznimi oslajenimi tekočinami. Za komarje je sladkor osnovni vir energije, s katerim zadovoljujejo dnevne energetske potrebe. Samice se dodatno hranijo še s krvjo, s katero dobijo beljakovine, ki jih potrebujejo za tvorbo in razvoj jajčec.
Tigrasti komar se hrani podnevi, redko ponoči. Čas največje aktivnosti hranjenja je odvisen od habitata, običajno pa ima dva vrhova – prvega zgodaj zjutraj in drugega pozno popoldan, pri čemer je poznopopoldanski vrh višji od jutranjega. Lastnost, da imajo komarji dva vrha aktivnosti, je izrazitejša v habitatih, kjer ni zaščite pred dnevno pripeko. Nasprotno imajo komarji v habitatih z zaščito pred dnevno pripeko le en vrh aktivnosti hranjenja.
Samice tigrastega komarja prvi krvni obrok zaužijejo po dveh do treh dneh od izleganja iz bube. Hranijo se lahko na veliko različnih gostiteljih, najpogosteje na sesalcih, pa tudi na pticah, plazilcih in dvoživkah. V mestih se agresivno in najpogosteje hranijo na ljudeh.
