Onesnažen zrak:
Najpomembnejši vir onesnaženja zraka je promet. Avtomobilski bencinski motorji z notranjim izgorevanjem onesnažujejo zrak predvsem z dušikovimi oksidi, ogljikovim monoksidom, prašnimi delci, aromatskimi ogljikovodiki, diesel motorji pa tudi z žveplovim dioksidom. V zimskem času, v kurilni sezoni, so pomembne tudi emisije iz kurilnih naprav, toplarn in termoelektrarn, ki onesnažujejo zrak predvsem z emisijami žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in s prašnimi delci ter prispevajo znatne količine ogljikovega dioksida v atmosfero.
Stanje onesnaženosti zraka na obalnem območju je, tako kod drugod, v največji meri posledica gospodarskega razvoja in človekove aktivnosti. Glede na rezultate meritev kakovosti zraka predstavljajo na omenjenem območju največji problem prašni delci, hlapne organske snovi (VOC) in v poletnem času troposferski ozon.
Poročila Evropske agencije za okolje in Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da zaradi onesnaženega zraka v Evropi zboli za astmo vsak sedmi otrok in da narašča pojavnost raka testisov pri mladih moških zaradi škodljivih učinkov kemikalij. V naslednjih 50 letih bomo priča nekaj več tisoč novih primerov kožnega raka, saj so današnji otroci izpostavljeni povečanemu UV sevanju zaradi vse tanjše ozonske plasti v stratosferi.
Ozon:
V poletnih mesecih, ob mirnem jasnem vremenu z veliko sončnega sevanja, obstaja na Obali resen problem onesnaženosti zraka z ozonom. Ozon je posledica kemične reakcije ob prisotnosti sončne svetlobe (fotokemična reakcija) med dušikovimi oksidi in lahkohlapnimi organskimi snovmi, ki jih pride največ v ozračje iz prometa in industrije. Ponavljajoča se izpostavljenost povišanim koncentracijam ozona lahko povzroči okvare pljuč in druge zdravstvene težave. Ozon je škodljiv tudi za rastline, ker poškoduje celične stene iglic in listov ter njihovo zaščitno plast.