Hrup postaja vse večji problem

25. aprila smo obeležili Mednarodni dan ozaveščanja o hrupu, ki že sedemnajsto leto zapored poteka zadnjo sredo v aprilu. Namen letošnje akcije z geslom »Poskrbimo za naše zvočne okolje« je bilo spodbujanje javnosti k skrbi za dobro zvočno okolje, ohranjanje sluha in ozaveščanje o negativnih učinkih hrupa na zdravje in počutje ljudi. Preglasni in neprijetni zvoki v našem okolju, ki se jim ne moremo izogniti, povzročajo vznemirjenost, motnje spanja, motnje koncentracije in učenja ter vplivajo na spremembo vedenja. Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ) je v sodelovanju z regijskimi zavodi za zdravstveno varstvo lani izvedel prvo pilotno raziskavo o vplivu poslušanja glasbe preko prenosnih predvajalnikov glasbe na mladostnike pri nas. Študija je pokazala, da slaba petina mladostnikov zaradi preglasnega poslušanja glasbe tvega poškodbe sluha.

Mladostniki si svoje zvočno okolje vse pogosteje ustvarjajo z glasbo. Zaradi dolgotrajnosti in glasnosti poslušanja predvsem prek prenosnih predvajalnikov glasbe obstaja možnost, da mladi na ta način poslabšajo kvaliteto svojega sluha. Zato so na IVZ v sodelovanju z območnimi zavodi za zdravstveno varstvo in Slovensko mrežo zdravih šol izvedli pilotno študijo o navadah slovenskih mladostnikov in njihovem poslušanju glasbe z uporabo prenosnih predvajalnikov glasbe. »Rezultati študije so pokazali, da je med 420 srednješolci 18 % takih, ki glasbo prek slušalk poslušajo tako pogosto in glasno, da s tem tvegajo okvare sluha, če bodo s takim vzorcem vedenja vztrajali nekaj let. Pri 17 % dijakov je tveganje mejno, 65 % dijakov pa glasbo prek slušalk s prenosnimi predvajalniki posluša varno,« je razložila dr. Sonja Jeram z IVZ in svetovala: »Previdnost pri poslušanju je zato priporočljiva.« Ameriška študija je namreč pokazala, da je delež naglušnih mladostnikov med 12. in 19. letom starosti v zadnjih dvajsetih letih narastel s 14,9 % na 19,5 %. Med možnimi vzroki avtorji študije navajajo tudi dolgotrajno izpostavljenost preglasnemu zvoku glasbe iz slušalk.

Hrup je vse večji problem v urbanem okolju

Zvočno okolje in z njim hrup postaja vse večji problem predvsem v urbanem okolju. Veča se število prebivalcev v naseljih, promet je vedno gostejši, hrup je prisoten v dnevnem in nočnem času. Evropska agencija za okolje pripravlja spletni pogled v naše zvočno okolje s programom “Noise Data Viewer”, kjer bomo lahko videli območja ogroženosti prebivalcev za najbolj obremenjena mesta in prometne poti. »V Sloveniji imamo zbrane podatke o hrupu za Ljubljano ter za glavne prometne ceste in najbolj obremenjen odsek železniške proge od Celja do Maribora. Strateške karte se izdelujejo tudi za Maribor in Novo Gorico, ter za preostale, bolj obremenjene ceste in železniške proge,« je pojasnila dr. Sonja Jeram z IVZ in dodala: »Po ocenah  Svetovne zdravstvene organizacije je več kot 30 odstotkov Evropejcev v nočnem času doma izpostavljenih hrupu, ki predstavlja povečano tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni. V Ljubljani je takemu hrupu, po ocenah strateških kart hrupa, samo zaradi cestnega prometa ponoči izpostavljenih okoli 22 odstotkov prebivalcev«.

25. aprila pri nekaterih vrtcih meritve hrupa

V sodelovanju z Agencijo RS za okolje smo na podlagi strateške karte hrupa Ljubljane zbrali podatke o zvočnem okolju vrtcev in osnovnih šol. Rezultati so pokazali, da je v Ljubljani kar 17 ustanov (14 vrtcev in 3 osnovne šole) v neprimernem okolju. Na dan ozaveščanja o hrupu so bile pri izbranih vrtcih in šolah opravljene meritve hrupa. S to akcijo smo želeli opozoriti na nujnost, da se stanje obremenitve s hrupom v okolju vrtcev in šol čim prej podrobneje prouči in da se po potrebi izvedejo ukrepi za zaščito otrok in učiteljev. »Ob tem se je potrebno zavedati,  da vsak posameznik lahko poskrbi, da okolja ne obremenjuje z nepotrebnimi zvoki, s tem da s svojo dejavnostjo ne moti drugih ljudi, posebno v nočnem času. Vsi se potrudimo, da bomo večino časa preživeli v prijetnem zvočnem okolju, tako v delovnem času kot doma, na poti, predvsem pa v prostem času, ki ga preživljamo v naravi. Ne preslišimo pestrosti zvokov našega okolja,« svetuje dr. Sonja Jeram z IVZ.

Več informacij

Spletna stran IVZ:                  http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=21

Strateške karte hrupa:           http://gis.arso.gov.si/atlasokolja                               

Noise Data Viewer:                http://noise.eionet.europa.eu/viewer.html

Okoljski kazalniki:                  http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=381

“Zdravstvene in socialne potrebe starejših uživalcev drog”,

Svetovni dan voda obeležujemo 22. marca, na osnovi pobude, ki se je pojavila leta 1992 na konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju (UNCED) v Riu de Janeiru.

Voda je iz različnih vidikov življenjskega pomena za vsa živa bitja. Fiziološki pomen se kaže v omogočanju funkcioniranja organizma. Voda predstavlja približno 66 % teže našega telesa. Je osnova vseh bioloških procesov, ki omogočajo življenje. Voda  je najpomembnejše hranilo, ki ga moramo vnesti v telo, v njej so raztopljene nekatere   za življenje nujno potrebne mineralne snovi.

V povprečju porabi vsak prebivalec v R Sloveniji okrog 150 litrov vode dnevno. Za vzdrževanje higiene porabimo mnogo več vode kot za fiziološke potrebe. Večino vode porabimo pretežno v namene osebne higiene, izplakovanje wc, zalivanje, pranje avtomobilov ipd., in za vse te namene porabljamo čisto pitno vodo. Škoda je, da se premalo zavedamo (in delamo na tem), da bi bilo večji delež porabe vode mogoče nadomestiti z ustrezno zbrano ali predelano vodo, kar bi pomenilo, da bi na ta način varovali zaloge pitne vode.

Za normalne fiziološke potrebe potrebuje v povprečju odrasel človek le od 2 do 3 l pitne vode dnevno, ob večji športni ali fizični aktivnosti pa nekaj krat več.

Na drugi strani vodo ves čas izločamo iz organizma in sicer preko ledvic (urin), črevesja (blato), pljuč (dihanje) in kože (znojenje).

Na splošno pa se največ vode porabi v industriji, prometu, kmetijstvu in drugih dejavnostih.

Čeprav voda pokriva približno dve tretjini zemlje, je večina te vode neprimerne za pitje (za pitje jo je uporabne zgolj 0,007 %). Oskrba s pitno vodo zaradi suš in prevelike porabe vodnih zalog postaja vse bolj kritična. Povpraševanje po njej zaradi umetnega namakanja, urbanizacije, industrializacije in vedno večje porabe posameznikov še naprej narašča. Po oceni OZN, se bo v naslednjih petdesetih letih svetovno prebivalstvo povečalo za nadaljnjih 40 do 50 % in s tem tudi potreba po vodi.  Hudo pomanjkanje vode bo ogrozilo varnost preskrbe s hrano in energijo.

Vedno slabša kakovost vode

Poleg manjšanja količine razpoložljive vode v povezavi z zagotavljanjem hrane, se po vsem svetu dramatično slabša tudi njena kakovost, ki je ključ do dobrega zdravja in pravilne prehrane. Površinske in talne vode so v mnogih državah obremenjene s snovmi iz kmetijskih dejavnosti (nitrati in s pesticidi) ter z odplakami iz mestnih in industrijskih sistemov.

Obremenitve na posamezna vodna telesa podzemne vode predstavljajo predvsem kmetijstvo, urbanizacija, industrija in promet.

Pomanjkanje vode pa ni skrb le v sušnih predelih našega planeta, ampak skrb tudi za Evropsko skupnost, v kateri je bila na osnovi  prepoznavanja problemov in v želji po zagotovitvi ustreznega okvira za varovanje in ohranjanje čistih voda, junija leta 2000 sprejeta Vodna direktiva 2000/60/EC197 (Water Framework Directive 2000/60/EC197). V Direktivi so določeni pravni okviri za varovanje in ohranjanje čistih voda po vsej Evropski uniji, ter za zagotavljanje njihove dolgoročne in trajnostne rabe. Hkrati je to krovna direktiva za vso zakonodajo v Evropski uniji, ki se nanaša na vodo.

V Vodni direktivi so med drugim določeni tudi konkretni roki za doseganje okoljskih ciljev na področju vodnih ekosistemov. V Vodni direktivi je zahtevano usklajeno izvajanje tudi drugih direktiv na področju voda in na naravnem okolju. Potrebni ukrepi morajo biti vključeni v načrt upravljanja voda od 2009 do 2015. V R Sloveniji na tem področju izkazujemo določen primanjkljaj pri izvajanju, tako časovnem, kot vsebinskem. Iz izidov o pregledu pomembnih zadev upravljanja voda je razvidno, da za 60 % vodnih teles površinskih voda lahko pričakujemo, da do leta 2015 ne bomo dosegli ciljev iz vodne direktive – dobrega ekološkega in kemijskega stanja. Tudi skladnost pri izvajanju vodne direktive o čiščenju komunalne odpadne vode je komaj polovična. Npr. pri izvajanju Nitratne direktive pa je očitna šibka integracija okoljevarstvenih načel v kmetijsko politiko in programe (Rejec Brancelj et al., 2010).

V R Sloveniji je glavni vir pitne vode podzemna voda, iz površinskih virov se preskrbuje le približno 3 % prebivalstva. Večina prebivalcev v R Sloveniji ima sicer urejeno preskrbo z zdravstveno ustrezno pitno vodo. Neustrezna kakovost pitne vode glede mikrobioloških parametrov se pojavlja predvsem pri manjših vodovodih. Glede kemijskih parametrov (nitrati, pesticidi) pa se pojavljajo problemi z zagotavljanjem ustrezne kakovosti pitne vode na nekaterih območjih R Slovenije (npr. v Savinjski, Dravski in Murski kotlini).

V ukrepe za zaustavitev slabšanja in v izboljšanje kakovosti podzemne vode (predvsem na prepovedi neposrednih izpustov onesnaževalcev in nevarnih snovi v podzemno vodo), bo v prihajajočem času potrebno nameniti veliko pozornosti (Dobnikar Tehovnik, 2010).

Ena izmed možnih rešitev je v tesnejšem povezovanje okoljske, kmetijske in energetske politike ter skupno usklajeno načrtovanje ne samo rabe, ampak tudi varovanja vod (Uhan, 2011).

Viri:

Bistvene značilnosti nacionalnega načrta upravljanja voda 2009 – 2015, izvajanje Vodne direktive in pregled obvez Slovenije do evropskega vodnega pravnega okvirja ter možnosti izpolnitve, dr. Irena Rejec Brancelj (Ministrstvo za okolje in prostor), mag. Mojca Dobnikar Tehovnik (Agencija RS za okolje), dr. Jože Uhan (Agencija RS za okolje).

http://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/je-ogrozena-tudi-preskrba-s-pitno-vodo.html (19.3.2012)

Osrednja tema konference je fizično in duševno zdravje ter blagostanje družin, kar vključuje uporabo alkohola, tobaka in drugih drog, nasilje in asocialno vedenje, starševske veščine, starševske vzgojne stile, družinske preventivne intervencije in prakse, družinsko politiko in zakonodajo ipd.

Spletna stran konference je še v nastajanju, a bo v celoti na voljo v kratkem na naslovu:

http://www.familypreventionljubljana2012.com

Čez nekaj dni obiščite spletno stran za več informacij in okvirni program. Število udeležencev je omejeno, zato pohitite s prijavami.

INŠTITUT UTRIP

Predavanje bo v petek, 17.2.2012, ob 17. uri, v zunanji predavalnici ZZV KP, Vojkovo nabrežje 4a, Koper.

Na predavanje vabimo vse zainteresirane!

Prašni delci povzročajo draženje dihalnih poti in posledično kašelj. Zaradi svoje majhnosti prodirajo globoko v dihalne poti. Pri tem povzročajo vnetje na dihalnih poteh, kar pa daje dobre pogoje za razvoj virusnega ali bakterijskega vnetja dihal. Pri ljudeh, ki imajo tudi že sicer težave z dihali   (astma, kronična obstruktivna bolezen) in srčni bolniki ti delci še posebej motijo in poslabšujejo njihovo bolezensko stanje, zato naj le ti obiščejo zdravnika v kolikor se jim zdravstveno stanje poslabša.

Drobni prašni delci imajo tudi dolgoročne vplive na zdravje človeka, in povečajo verjetnost za nastanek motnje srčnega ritma, možganskega in srčnega infarkta, raka, povišanega srčnega tlaka, bolezni dihal, vnetje grla in prezgodnje  umrljivosti.

Prebivalstvu na tem območju priporočamo, da se v času povečane prisotnosti drobnih prašnih delcev v zraku, ne zadržujejo na odprtem. Odsvetujemo tudi izvajanje večjih fizičnih naporov, kot so treningi na prostem ali težko fizično delo. Posebno občutljive skupine prebivalstva so otroci, bolniki in starejši nad 65 let.

Obremenjujoči pogoji bodo predvidoma trajali do nedelje, dne 12. 2. 2012.

Direktor Milan Krek

Dodatne informacije: 041 609 130

Milan Krek, direktor

Temeljne naloge Zavoda za zdravstveno varstvo Koper v okviru programa so:

• permanentna preskrba programov z materialom za zmanjševanje škode za vbrizgavanje drog;
• redna evidenca porabe materiala;
• redno zbiranje in odstranjevanje uporabljenega (zamenjanega/odvrženega) materiala,
• zaščita zaposlenih v programih zmanjševanja škode v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu;
• organizacija izobraževanj za strokovne in laične delavce v programih;
• svetovanje programom;
• aktivno sodelovanje z Ministrstvom za zdravje in Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, Informacijsko enoto na področju drog pri Inštitut za varovanje zdravja;
• evalvacija programov zmanjševanja škode na področju drog;
• sodelovanje v mednarodnih raziskavah in evalvacijah na področju zmanjševanja škode zaradi uživanja drog;
• aktivno sodelovanje v delovnih skupinah Informacijske enote za prepovedane droge pri Inštitutu za varovanje zdravja (EWS, TDI, PDU);
• vzpostavitev dokumentacijskega centra na področju drog in zasvojenosti;
• sodelovanje na lokalnih, regijskih, nacionalnih in mednarodnih strokovnih in znanstvenih simpozijih in konferencah;

• redno obveščanje strokovne in laične javnosti (organizacija in izvedba strokovnih izobraževanj in srečanj.

Več  o programu v ang. jeziku: Harm reduction programmes

Predstavitve predavateljev si lahko ogledate na povezavah:

“Proizvodnja vina kot pomembna gospodarska panoga v Slovenski Istri”. Vinakoper d.o.o. Iztok Klenar

“Vloga vinskega turizma pri razvoju ponudbe turistične destinacije”. Turistica, Univerza na Primorskem. Jurinčič Kerma

“Alkohol v novi prometni zakonodaji”. Ministrstvo za promet RS. Bojan Žlender

“Regija Koper – dežela refoška?” ZZV Koper. Milan Krek

“Sindrom odvisnosti od alkohola”. Psihiatrična bolnišnica Idrija. Janja Milič

“Kultura pitja alkoholnih pijač”. Majda Debevc

“Obvladovanje tveganih življenjskih slogov zaradi rabe alkohola med mladimi – od preprečevanja do zmanjševanja škode”. ZZV Koper. Ines Kvaternik 

“Tvegano in škodljivo pitje alkohola in nočno življenje mladih”. Inštitut Utrip. Matej Košir

“After taxi”. Združenje DrogArt. Špela Dovžan

“Izberi sam – zmanjševanje škodljivih posledic alkohola med mladimi”. Združenje DrogArt. Ana Colja

Foto: Liljana Petruša

Preberite več: SVIT